Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je 3. januarja 2026 razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko je bil dolgoletni predsednik Nicolás Maduro ujet in predan mednarodnemu pravosodju. Machado je v uradni izjavi poudarila, da je napočil "čas svobode", hkrati pa je potrdila pripravljenost opozicije na prevzem oblasti. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj moral soočiti z obtožbami za zločine proti človečnosti in druga kazniva dejanja, storjena nad venezuelskimi državljani. Preobrat v državi sledi stopnjevanju napetosti, v katerem so Združene države Amerike po navedbah opozicije "uveljavile zakon". Pozivi k tranziciji vključujejo vzpostavitev institucionalnega reda, izpustitev političnih zapornikov in nujno oživitev gospodarstva, ki ga je večletna kriza močno prizadela. Machado je državljane pozvala k enotnosti v procesu obnove države, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov po padcu Madurovega režima.

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo oborožene sile Združenih držav Amerike ostale v Venezueli vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v zunanji politiki Washingtona, saj je administracija pred tem zanikala namere po menjavi režima v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave, da bodo ZDA praktično upravljale državo po zajetju venezuelskega predsednika, so sprožile ostre kritike o kršenju ustave in nespoštovanju volje ljudstva. Napovedana dolgotrajna intervencija sledi nedavnim vojaškim operacijam v Karibih in zaostrovanju diplomatskih odnosov. Bela hiša je poudarila, da vojaška prisotnost ni končana, kar nakazuje na obsežnejše načrte za stabilizacijo regije pod ameriškim nadzorom. Kritiki Trumpu očitajo, da s takšnim delovanjem kaže prezir do mednarodnega prava in suverenosti Venezuele, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti pregona koruptivnega režima in boja proti trgovini z drogami.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir María Corina Machado je sporočila, da je v Venezueli nastopil trenutek svobode, s čimer se je neposredno odzvala na strmoglavljenje dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev je Machadova poudarila, da se Maduro od zdaj naprej predaja mednarodnemu pravosodju. Strokovnjaki, med njimi Jorge Jraissati, ocenjujejo, da bosta vodenje države verjetno prevzela prav Machadova in Edmundo González, ki veljata za ključna obraza demokratične tranzicije v državi. Kljub optimizmu opozicije pa je ameriški predsednik Donald Trump izrazil dvom o tem, da bi Machadova lahko dejansko prevzela vodenje države. Trump je v svoji izjavi dejal, da opozicijska voditeljica nima zadostne podpore za vzpostavitev stabilne oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj se država po letih avtoritarne vladavine nahaja na prelomni točki, ko se išče nova politična pot sredi globoke gospodarske in družbene krize.